Moj pogled

Pomemben del priprav za nastop na Poli maratonu, je tudi temeljita kontrola ključnih komponent kolesa! To se nanaša predvsem na računalnik, držalo za poživilno ups mislim reči osvežilno pijačo, ter menjalnik v navezi z verigo.

Veriga in menjalnik zaenkrat ostajata nerešen misterij. Menda ne škodi, če lahko kolesar dostopa do vseh prestavnih razmerij, ki jih kolo premore. Tukaj se žal malo zapleta, saj se je med preizkusom izkazalo, da je nekaj prestav občasno “nedosegljivih”, občasno pa tudi pobližje spoznam, kako izgleda če “ketna dol pade”. Očitno bo “zapel” izvijač. Lotil se bom prikupnih malih vijakov ob menjalniku. Saj ne, da bi vedel kaj delam :-).

Za brezhibno delovanje računalnika, sem ga nadgradil z (neoriginalno!) verzijo firmware-a 4.33c beta.

Držalo za pijačo, je odlično prestalo zahtevno preizkusno vožnjo od lokalnega marketa do baze!

To be continued… 

Priznam, inspiracijo za tale zapis sem dobil v poplavi blogerskih zapisov in komentarjev na le-te, ki se osredotočajo na komentiranje predlaganih zvišanj kazni za prometne prekrške.

Privzdigne me, ko nekateri tako zagovarjajo “skandinavsko metodo”, kjer je višina kazni odvisna od prejemkov posameznika. Meni se zdi to navadno sranje! Nikakor se namreč ne morem otresti občutka, da taki predlogi izvirajo iz tipične slovenske fovšije.

Povprečnemu, zakompleksanemu in neambicioznemu “Janezu”, bi se namreč blazno dopadlo, če bi sosedov “Jožek”, ki je delaven, morda pametnejši, predrznejši, odločnejši,  skratka zelo uspešen in si je ustvaril v življenju precej več od “Janeza”, plačal za isti prekršek veliko več od njega. Uspešnim je pač treba metati polena pod noge, jih ustavljati pri njihovi “noriji” in jih nasploh omejevati pri begu iz povprečja.

Zakaj že?!?!

Ko pametnjakoviču, ki je navdušen nad takšnim načinom kaznovanja postavim vprašanje, kako argumentira to svoje prepričanje, dočakam tipičen odgovor v stilu: “ja nekomu, ki je premožen pač 1000 € kazni res ne predstavlja problema, zato ga je potrebno “odreti”; marsikomu pa to pomeni večmesečni prihodek”. Ja, “who fucking cares”!!! Naredila sta enak prekršek. Kazen mora biti enaka. Če bo nekdo, ker je pač uspešen v življenju, kazen lažje plačal pač ni naš problem. Hvala bogu za uspešne!

P.s. Sam sem trenutno bližje bankrotu, kot pa kakšni bogatiji, tako da bi mi osebno takšen način kaznovanja prišel kar prav :-). Poskušam pa biti realen in objektiven, zato se mi zdi takšen način kaznovanja povsem neprimeren za naše okolje. Jaz uspešnim in bogatim raje čestitam in zaploskam, kot da bi jim privoščil višje kazni in bi se ob tem še naslanjal. Jebat ga, očitno sem malo čuden.

“I don’t get it. Not any more.” Ja, tudi sam sem bil nekoč obseden z menjavanjem telefona… Če se to ni zgodilo vsaj 2 do 3-krat na leto je bila že panika! Pravijo, da človek z leti pride k pameti, morda pa je vendarle nekaj na tem :-).

Spomnim se začetkov. Konec srednje šole (uuu, kje je že to), so se pojavili prvi “frajerji” ki so med odmori ponosno polagali svoje NMT “kište” na mize. Da ni imel nikogar za poklicati, takrat sploh ni bilo omembe vredno ;-). Pa tudi minuta pogovora je takrat stala toliko, da so tudi lastniki “mujotov” raje za klice večinoma uporabljali kar telefonske govorilnice, ki jih je bilo takrat seveda še dovolj na vsakem koraku. Ampak bilo je carsko že prijeti “makino” v roke :-). Mmmm to mi delaj! Uf, kje so ti časi.

Moj mobilni svet se je pričel z uvedbo “Mobi programa” (mislim da konec leta 1998 ?!?!). Moja prva igračka pa “klasika” Ericsson GA628. SMS sporočila? Uporaba v tujini? Hehe dobra šala. Mislim da “hudič” ni imel niti ure. Cena minute pogovora, pa mislim da je presegala ceno sendviča v lokalni kantini.

Sedanjost? Še vedno je precej navdušencev, ki “morajo” imeti najnovejši telefon. Koliko izmed njih, pa jih potem uporablja večino funkcij ki jih novodobne “igračke” premorejo? Fotoaparat? Videl slike narejene s tako opevanim N95. Nič posebnega… 5 let star Ixus zmore narediti veliko boljše slike, torej za namensko uporabo ne pride v poštev. Kot MP3 predvajalnik? Niti ne,  večinoma ti v parih urah poslušanja izprazne baterijo… Večina tudi ne premore standardnega konektorja za slušalke, tako da si prisiljen uporabljati priložene slušalke. Video telefonija? Ok, VEČINA se celo toliko potrudi, da naredijo testni klic. Ne poznam nikogar, ki bi to zares uporabljal… Navigacija? Skoraj neuporabno… (Pre)Majhen zaslon. Kjub vse pogostejšim integriranim GPS-om se vedno najbolje deluje z zunanjim BlueTooth modulom - spet težave z napajanjem v avtu. Da ne omenjam, da “teta” ponavadi potem tako potihem usmerja do cilja, da se nič ne sliši. Kupite si Garmina :-).

Večina torej uporablja najzmogljivejše telefone še vedno za tipkanje SMS sporočil in telefoniranje. To pa zmore tudi moj par let stari GSM, ki še ni slišal za GPS, UMTS, razširitvene reže in podobno “navlako”.

P.s. Ok, očitno se obsedenosti še nisem povsem otresel… Razlog je Nokia E90. Cedijo se sline… Upam, da se uspem upreti skušnjavi!

Še malo, pa bo “akcija”. Še 12 dni je namreč do največjega rekreativnega kolesarskega dogodka pri nas! Prijava na spletni prijavi (samo do 1. septembra!) je najenostavnejša in ugodnejša - 16 €. 

Rekreacija, dobra družba, zlata medalja (itak), poli hamburger in pivo po zmagoslavju¹ - to se preprosto ne sme zamuditi :-).

Dokaz, da na tej prireditvi zares velja reklo “važno je sodelovati” je tudi maskota (slika 4) .Tale junak na kolesu, ki ni ravno zadnji krik tehnike, je namreč prispel v cilj pred marsikaterim udeležencem :-).

Za pokušino, pa nekaj fotoutrinkov iz lanske prireditve:

Slika 1 - Vzletno/pristajalna steza bo spet v domeni kolesarjev.

Slika 2 - “huda teta” skrbno pazi na medalje.

Slika 3 - verjetno najbolj opazen udeleženec lanskega maratona.

Slika 4 - maskota, ki je šibala kot nora!

Gradnja zares impresivno napreduje! Zakaj takšen, rahlo provokativen naslov? Zgodba skoraj sodi v kategorijo saj ni res pa je. Zdajšnji objek zdravilišča, namreč v enem objektu združuje tako zdravstveno-rehabilitacijski del, kot turistične del. To pa je šlo nekaterim obiskovalcem v preteklosti “v nos”. Zdi se mi, da so pri tem prednjačili predvsem razvajeni športniki ter posamični snobi. Tako smo pred leti, ko je bila tukaj na pripravah ena izmed naših reprezentanc, lahko celo slišali komentarje, da niso preveč zadovoljni z namestitvijo, ker si morajo dvigala in ostale objekte deliti z invaliti in ostalimi “kripli”!

Zdaj bodo tudi takšne “seronje” lahko prišli na svoj račun. Uživali bodo v ločenem, “čistem” okoljku, brez “motečih faktorjev”. Seveda se človek vpraša, če jih sploh želi gledati v svojem okolju… Odgovor je na žalost povsem jasen. Dobrih plačnikov in potrošnikov se pač ne meče ven, kajne?

 
Slika 1 - pogled na gradbišče (november 2006)

Slika 2 - pogled na gradbišče (avgust 2007)

 
Slika 3 - pogled na gradbišče z druge strani Savinje
(avgust 2007)

Meni se to zdi več kot le grda navada/razvada. Ok, morda  pogojno še odpustim kakemu mladeniču/mladenki s kako hudo Hondo/Bimmerjem¹ , ki težko preživi dan (oziroma njegov/njen ego), če se vsaj nekaj ljudi ne ozre za dotično makino. Težje pa razumem, zakaj to počnejo povsem običajni ljudje, ki pač ne rabijo pritegovati pozornosti s takimi bedarijami. Je res tako težko narediti 10 korakov več? Zelo stereotipni so ponavadi tudi izgovori, če nekoga zagnjaviš zakaj so parkirali tam… Večina seveda to kao običajno sploh ne počne, oziroma se jim ravno blazno mudi, pa so samo tokrat tako parkirali, nobenemu pa ni pretirano neugodno zaradi tega… Družba očitno to tolerira…

Da bo vse še bolj zanimivo, sem pri takem početju zadnjič pred lokalno trgovino videl kar župnik. OK, morda pa za tiste, ki imajo veze tam gori, res veljajo drugačna pravila :-).

Ne morem verjet. Ja, saj je lahko biti pameten, ampak ali se je res tako težko ustaviti pred nezavarovanim prehodom čez železnico, ter se ozreti naokrog, če je možno varno prečkati tire?!!?!? Potem pa vedno znova panika, koliko imamo nezavarovanih prehodov, kdo je kriv ipd.

Bodimo realni, še veliko časa bo minilo, predno bo ustrezno zavarovanih VEČINA domnevno nevarnih prehodov. Se bomo do takrat “veselo pobijali” dalje, ter potem krivili SLO železnice? Kakorkoli se obrne, pa tudi če to zveni kruto, so za te nesreče krivi neprevidni, zmedeni, “napol slepi”, nepozorni vozniki (R.I.P.). Zato previdno in po pameti cez železniške prehode. Usoda je v tvojih rokah!

Tekma je bila tako “zanimiva”, da je športni navdušenec težko tiho. Da se razumemo - nisem neki strastni navijač ne ene, ne druge ekipa, mi je pa mariborska ekipa vseeno “bližje”. Navijam pa pravzaprav za vse slovenske ekipe, ki imajo kaj za pokazati. No Maribor, žal ni pokazal kaj dosti… Videl sem že mnogo tekem, samo tako smešne obrambe, kot je je imel včeraj Maribor pa še ne . Mislim, who the fuck is Fondja? Pa ga nisem včeraj prvič videl “v akciji”. Tako zmedenega branilca pa še ne. Moštvo ga pa kar forsira. Domačemu, mlademu branilcu ala Samardžič človek še odpusti kako neumnost ali dve, tujemu ki naj bi bil neka okrepitev pač ne. Fondja go home.